English (United Kingdom)Deutsch (DE-CH-AT)Slovenian (SI)
Domov Ponudba Rezan les

Rezan les

v ponudbi imamo različne vrste rezanega lesa. Ves les na zalogi je klasičnih mizarskih dimenzij (25 mm, 32 mm in 50 mm), umetno posušen na 8% - 10% vlage in mizarske kvalitete. Ponujamo les za lesena ostrešja. V kolikor potrebujete svež les ali specifične dimenzije nas kontaktirajte. Z veseljem Vam bomo ustregli.

     

Smreka:

(Picea abies (L.)Karst. sin. P. excelsa Link)

Smrekovina, rdečkastobela, s svilnatin leskom in vonjem po smoli. Beljava se komajda loči od neobarvane jedrovine. Branike so razločne, prehod iz ranega v markanten kasni les je postopen. Smolni kanali pretežno v kasnem lesu in komaj opazni. Pogosti smolni žepi. Gostita: p 12…15=450 kg/m3. Sicer pa velja zanjo in načelno za vse iglavce: ožje branike, večji je delež kasnega lesa in trdnejši je les. Na splošno je smrekovina mehka, prednje trda in žikava. Suši se lahko, brez pokanja in veženja in je po sušenju dimenzijsko stabilna. Les ni trajen in se težko impregnira. Lahko se obdeluje, prav tako žeblja. Vijači, lepi in površinsko obdeluje.

Smrekovina je vsestransko uporabna: gradben les (žaganice, četrtaki), drogovi, opaž, pohištvo, stropne in stenske obloge, stopnice, sredice, luščen furnir, vezan les, vžigalice, kolarstvo, papir, lesna volna itd. Enakomerno rasla z višjih leg, z manjšim deležem kasnega lesa in zlasti z vboklimi letnicami (smreka "leščarska") nenadkriljiv material za pokrove godal in klavirskih dnov.

Bor:

Rdeči ali navadni bor (Pinus sylvestris L.), črni bor (Pinus nigra Am.)

Borovina, smolasta, z motnim leskom, s široko svetlorumeno beljavo in rdečkasto črnjavo. Branike izrazite, prehod iz ranega v zelo temen kasni les, oster. Smolni kanali so pretežno v srednjem delu branike in se v prečnem prerezu vidijo kot temne pike, v vzdolžnem pa kot proge. Gostota lesa rdečaga bora p12…15=480 kg/m3. Zlahka se suši, po sušenju je dimenzijsko stabilna. Borovina je mehka, srednje trda in cepka. Pri nižjih temparaturah, ko smola ne moti se dobro obdeluje, zelo dobro se žeblja in vijači. Pred lepljenjem je treba smolate površine očistiti. Beljava ni trajna. Uporaba: Gradben les, okna, vrata, pohištvo (masivno, furnirano), embalaža, iverne in vlaknene plošče. Na prostem se sme uporabljati kot imregnirani drogovi, piloti, železniški pragovi, gradnje v vodi, rudnički les, tlak, ladijski pod. Les črnega bora je nekoliko gostejši.

Macesen:

Evropski macesen (Larix decidua Mill sin. L. Europea DC.)

Macesnovina, z motnim leskom, smolasta, z ozko rumenkasto beljavo in rdečo črnjavo. Branike razločne. Prehod iz ranega v temen kasni les in oster. Smolni kanali pretežno v kasnem lesu, drobni, vidni pod lupo. Gostota p 12…15= 600 kg/m3, vendar je-kot pri vseh iglavcih-odvisna od širine branik oz. debelinskega prirastka. Macesnovina je mehka, srednje trdna, žilava in cepka. Dobro se suši, vendar je nagnjena k veženju. Težko se žaga, dobro obdeluje. Dobro se žeblja, vijači in lepi. Črnjava he trajna. Beljava se slabo impregnira. Uporablja se v gradbeništvu, okna, vrata, stopnice, za struženje, sode, furnir, obloge, skodle, jamski les, pragove itd.

Breza:

Navadna breza (Betula pandula Roth. Sin, B. verucosa Ehrh.)

Brezovina, difuzno porozna, s fiksno teksturo, s svilnatim leskom in večinoma razločnimi branikami. Les je rumenkast, tudi z rdečkastorjavimi strženskimi pegami (prim. jelševina), brez črnjave in priložnostno z rjavim starostnim srcem. Zaradi valovitega poteka vlaken pogosta plemenasta tekstura ali tekstura ledenih rož. Zelo dekorativni vključki nastanejo zaradi vključkov skorje. Gostota p12…15=640 kg/m3. Pri zračnem in tehničnem sušenju se priložnostno nekoliko veži. Je srednje trda, srednje trda in zelo žilava. Težko se cepi. Ima veliko kurilnost. Lahko se obdeluje in upogiba (krivi). Suši se počasi, pri čemer se lahko veži in poka. Dimenzijska stabilnost po sušenju je slaba. Dobro se žeblja in lepi, prav tako se dobro luži in polira. Ni odporna proti glivam, insektom in vremenskim vplivom, vendar se dobro impregnira. Vsestransko uporabna, npr. za dekorativen luščen furnir, vezan les, iverne plošče, polimerni les, stisnjen les, glasbene inštrumente, pohištvo, obloge, parket, papir, kurjavo v kaminih, struženje, rezbarstvo ter v kolarstvu.

 

Hrast:

Graden (Quercus petraea (Matt.) Liebl. Sin. Q. sessiliflira Salisb.)

Dob (Quercus robur L. sin. Q. pedunculata Ehrh.) Puhasti hrast ali puhavec (Quercus pubescens Willd.) Hrastovina, venčastoporozna, z rumenobelo beljavo in rumenkastorjavo črnjavo. Srednjegosta p12…15=670 kg/m3. Cepka, trdna, trda in trajna (črnjava). Enoredni trakovi se izmenjujejo z zelo masivnimi; slednji so videti v radialnem prerezu kot značilna in zelo atraktivna bleščeča, nekaj centimetrov visoka "zrcalna" (radialni ali zrcalni prerez). Sušnje je težavno. Pogosto pride do obarvanj in kolapsa. Delovanje je zmerno, prav tako dimenzijska stabilnost po sušenju. Hrastovina z ožjimi branikami je bolj homogena (mila), ker ima manj gostega lesa in je zato primerna za rezan furnir, pohištvo, rezljanje, struženje in nasploh za obdelavo. Hrastovina s širšimi branikami je zaradi večjega deleža kasnega lesa gostejša in bolj trdna in zato bolj primerna za uporabo v gradbeništvu, za parket, stopnice, tlak, mostove, vozila, tradicionalno tudi za sode. Uporabljala se je tudi kot slikarska podlaga. Les cera, ki prav tako raste pri nas, je precej slabši od lesa doba in gradna.

Kostanj:

Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa Mill. Sin. C. vesca Gaertn.)

Kostanjevina, venčastoporozna, s širokimi otiljenimi porami, ozka beljava je belkasta, črnjava sivkastorumena, ki potemni. Od prav tako venčastoporozne hrastovine se loči po tem, da ima zelo ozke (enoredne) trakove, zato tudi nima "zrcalc" v radialnem prerezu. Gostota je srednja (p12…15=621 kg/m3). Suši se počasi z izrazito nagnjenostjo h kolapsu. Ni tako trdna in žilava kot hrastovina. Obdeluje se dobro, prav tako žeblja, vijači in lepi, vendar se slabo upogiba. Dobro se površinsko obdeluje. Črnjava je zelo trajna. Uporablja se za rezan les, furnir, rustikalno pohištvo (nadomestek za hrastovino), obloge, stopnice, parket, železniške pragove, glasbene inštrumente, doge, pilote in vinogradniško kolje. Kostanj so prinesli v naše kraje Rimljani hkrati z vinsko trto; zato se njuna areala dokaj ujemata.

Jesen:

Veliki jesen (Fraxinus excelsior L.)

Jesenovina, venčastoporozna, z razločnimi branikami, belkastorumena, brez jedrovine. Debelejše drevje s fakultativnim rjavim ali olivnim srcem. Gostota p12…15=650nkg/m3. Jesenovina z rodovitnih bregov, potokov in logov s širokimibranikami je trdna in najbolj žilava med domačimi drevesnimi vrstami. Suši se hitro in lahko. Lahko se obdeluje. Težko se cepi, vendar pravilno. Parjena se dobro upogiba (krivi). Uporablja se za izdelke, pri katerih se zahteva visoka udarna žilavost: športno orodje (smuči, vesla, sani, gimnastišne naprave), ročaji za orodja, v kolarstvu, za parket, karoserije. Jesenovina z ožjimi branikami, ki ima manjši delež lesa, je bolj homogena in zato bolj primerna za furnir. Zlasti je cenjen olivni jesen, t.j. les starih jesenovih debel z apnenčevih rastišč z ozkimi branikami in velikim fakultativnim olivnim srcem.

Jelša:

Črna jelša (Alnus glutinosa Gaertn.)

Jelševina, difuzno porozna, s fino teksturo, z motnim leskom, z ravno rastjo, homogena in brez tenzijskega lesa. Takoj po poseku oranžna (oksidacijsko obarvanje), po nekaj dneh pa svetlordeča do svetlo rumenorjava. Brez jedrovine, priložnostno z rdečkastim srcem. Značilne so vselej prisotnerjavkaste strženske pege. Te so z obarvanim perenhimom zapolnjeni rovi, ki jih v kambijevi coni izdelajo ličinke muh iz rodu Agromyzidae. Gostota p15…15=500 kg/m3. Jelševina je srednje trda in trdna ter se odlično mehansko in površinsko obdeluje. Ni trajna, vendar se da impregnirati. Uporablja se za slep furnir, šatulje, pipe za sode, modele, glasbene inštrumente, okvire za slike, svinčnike, celulozo, struženje itd.

Češnja:

Češnja (Prunus avium L.)

Češnjevina, difuzno porozna, teksturno neizrazita, često rebrasta in plemenasta, beljava rumenkasta, črnjava rumenkastozelena, bledooranžna do rjavordeča, z razločnimi branikami. Gostota P12…15=550 kg/m3. Pri sušenju se veži. Parjena potemniin se da upogibati. Dobro se obdeluje, zadovoljivo lepi in zelo dobro polira. Za obloge, furnir, pohištvo, intarzije, luksozne predmete, stole, glasbene inštrumente, struženje.

Javor:

Ostrolistni ali mlečni javor (Acer platanoides L.) Gorski javor (Acer pseudoplatanus L.) Poljski javor ali maklen (Acer Campestre L.)

Jarovina, difuzno porozna, s svilnatim leskom, z dokaj razločnimi branikami, drobnimi porami, bela do rumenkastobela, brez jedrovine. Debelejše drevje s fakultativnim obarvanim srcen. Letnice razločne. Širši trakovi se na radialnem prerezu vidijo kot lesketajoši se prečni pasovi. Gostota p12…15=570 kg/m3. Homogena, srednje trda, srednje trdna, srednje žilava in se težko cepi. Suši se lahko in hitro, vendar se pri zračnem sušenju (tj. na prostem) lahko oksidativno obarva. Lahko se obdeluje. Jarovina ni trajna, vendar se lahko impregnira. Priljubljena je za mizne plošče (javorova miza), obloge, pohištvo, furnir, kuhinjski pripomoški, parket, kolarstvo, struženje, puškina kopita, nekoč za propelerje itd. Rebrasta struktura je posledica radialno vzvalovljene rasti. Javor-rebaš se tradicionalno uporablja za dna godal in za dekorativne namene.

Spletna trgovina Kupi Les - kup-les.si